Čez dvesto let stara stanovanjska stavba z gospodarskim poslopjem se je ohranila skoraj nespremenjena. Danes je last krajevne skupnosti Duplje. Leta 1985 je bila razglašena za kulturno-zgodovinski spomenik. V njej je danes etnografski muzej.

Stanovanjski del stavbe je zasnovan kot tipičen skromen kmečki dom druge polovice 18.stoletja. Za vhodnimi vrati je veža, ki povezuje “hišo” na levi in manjšo “kamro” na desni strani. Na koncu veže je črna kuhinja s kuriščem za kmečko peč v hiši. V črni kuhinji so razstavljeni predmeti, ki jih je uporabljala gospodinja pri vsakodnevnih opravilih.

Hiša je prava kmečka izba s krušno pečjo, jedilnim kotom, skrinjo in posteljo, kjer naj bi spala oče in mama . V zibelki je spal zadnji dojenček. Na levi je predalnik, kjer so spravljali perilo in posteljnino. Na stenah visi nekaj lepih nabožnih slik, v kotu nad mizo pa varuje družino “bogkov kot”. V hiši je razstavljenih tudi nekaj starih oblačil. Mnoge predmete so ob postavljanju razstave darovali domačini. Čeprav torej notranjost ni povsem avtentična , pa prav zaradi številnih zanimivih predmetov Vogvarjeva hiša plastično prikazuje način življenja v Dupljah pred stoletji.

In to življenje je bilo zelo skromno. Zemlja je sicer bogato obrodila, toda zaradi zapletenega davčnega sistema, ljudem pridelek ni zadostoval. Zato so si na mnogih domačijah pomagali s čevljarsko obrtjo. V kamri Vogvarjeve hiše je tako prikazana preprosta čevljarska delavnica, ki pa je tako dobro opremljena, da bi bilo mogoče v njej še danes narediti čevlje ali škornje.

Na desni strani stoji miza za dva pomočnika. Eden je izdeloval moške, drugi pa ženske čevlje. Ob mizi je bil prostor tudi za vajenca.. Ta je stregel vsem čevljarjem. Posebno mesto je zavzemala mojstrova miza.. V muzeju je prikazan postopek izdelave čevlja od polizdelka do končanega čevlja. Vidimo lahko tudi velik čevljarski šivalni stroj.